Vrednost naložbe za posodobitev vojaškega letališča je ocenjena na 70 milijonov evrov. Financirala se bo iz državnega proračuna,  polovico naložbenega denarja, 38 milijonov evrov,  pa je predvidenih iz skupnih sredstev Nata.

Natov odbor za infrastrukturo je letos  odobril   9 milijonov evrov  in sicer  za  financiranje  rekonstrukcije in podaljšanja vzletno pristajalne steze ter  izgradnjo obvozne ceste.  Ta denar bo porabljen delno v letu 2010, večinoma pa v letu 2011.

Iz skupnih sredstev Nata je bila  doslej  financirana  projektna dokumentacija;   sofinancirana je bila gradnja  kontrolnega stolpa ;  v celoti bo financirano   podaljšanje  vzletno pristajalne steze, gradnja obvozne ceste Drnovo – Zasap  in osvetlitev vzletno pristajalne steze. 

»Nato sofinancira projekte, ki bodo omogočili delovanje letališča ob slabši vidljivosti, in tiste, ki bodo omogočili Sloveniji obrambo zračnega prostora, čeprav nimamo svojih tovrstnih letalskih sil. Na letališču bodo lahko pristajala lovska in večja transportna letala.«

Jože Lacko, vodja projektne skupine

Financiranje gradnje kontrolnega stolpa in infrastrukture 

Končana je največja naložba SV v letališko infrastrukturo in prva večja naložba, ki jo sofinancira Nato. Vrednost del za gradnjo letališkega stolpa in komunalne infrastrukture (za kanalizacijo, vodovod in električno, plinsko ter telekomunikacijsko napeljavo) je po pogodbi z  Granit, d.d., znašala 10,5 milijona evrov.

Glede na dogovorjeni obseg in ceno del pri  gradnji ni prišlo do razlik pri stroških. Zardi  racionalnosti so bili  v stolp dodatno umeščeni energetski sklopi in zato je bila med gradnjo dopolnjena projektna dokumentacija in posledično delno  spremenjeni temelji objekta.

Po  pogodbi je vrednost  gradbenih del za letališki stolp in komunalno infrastrukturo  znašala 10,5 milijona evrov. Delež Ministrstva za obrambo je bil 9,65 milijona evrov, delež Nata pa 0,85 milijona evrov. Končna vrednost objekta bo zaradi navedenih sprememb 10,95 milijona evrov. Investitorski delež  Ministrstva za obrambo  ostaja enak, torej 9,65 milijona evrov, delež Nata pa se poveča na 1,3 milijona evrov.

Glede na dogovorjeni obseg in ceno del pri  gradnji ni prišlo do razlik pri stroških. Zardi  racionalnosti so bili  v stolp dodatno umeščeni energetski sklopi in zato je bila med gradnjo dopolnjena projektna dokumentacija in posledično delno  spremenjeni temelji objekta.

Po  pogodbi je vrednost  gradbenih del za letališki stolp in komunalno infrastrukturo  znašala 10,5 milijona evrov. Delež Ministrstva za obrambo je bil 9,65 milijona evrov, delež Nata pa 0,85 milijona evrov. Končna vrednost objekta bo zaradi navedenih sprememb 10,95 milijona evrov. Investitorski delež  Ministrstva za obrambo  ostaja enak, torej 9,65 milijona evrov, delež Nata pa se poveča na 1,3 milijona evrov.

Postopki  za zbiranje ponudb  za obrambna naročila

Obrambna naročila so lahko izvedena po nacionalnih postopkih ali postopkih Nata.  Glede na to, kaj se naroča, so obrambna naročila lahko tudi zaupna. Pri obrambnih naročilih investitor k oddaji ponudb povabi le določene izvajalce, ki imajo izkušnje pri enakih ali podobnih projektih. Če so v dokumentaciji zaupni vojaški podatki, se naročilo izvaja kot zaupno in izvajalci morajo imeti dovoljenje za vpogled v zaupne vojaške podatke.

»Začeli smo postopek za prvo mednarodno naročilo, in sicer za rekonstrukcijo in podaljšanje vzletno-pristajalne steze ter za gradnjo obvozne ceste Drnovo–Črešnjice, ki je povezana s podaljšanjem steze. Zanimanje so že pokazale nekatere članice zavezništva. Iz sredstev Nata smo sicer že financirali izdelavo projektne dokumentacije za letališče, vendar je bil za ta projekt, z odobritvijo Natovega Odbora  za infrastrukturo, izveden nacionalni razpis.«

Franc Purgaj, član projektne skupine

Načela Natovih razpisov

Osnovno načelo Natovih razpisov po postopku mednarodnega javnega zbiranja ponudb je načelo nediskriminatornosti. Pomeni, da mora država gostiteljica, ki objavi razpis, zagotoviti, da imajo podjetja iz vseh držav članic Nata enake možnosti za prijavo na razpis in da so v postopku razpisa obravnavana enako. Drugo načelo,   načelo izpolnjevanja pogojev, pomeni, da morajo sodelujoča podjetja izpolnjevati določene, predpisane pogoje. Vsa podjetja, ki jih izpolnjujejo, morajo imeti možnost sodelovanja na razpisu v katerikoli državi članici Nata. 

Ali posamezna podjetja izpolnjujejo pogoje, oceni država, iz katere so. Njihova  matična država da izjavo, da bi, če bi izvajala razpisno-dodelitveni postopek za podobno delo sama, sprejela podjetje za ponudnika oziroma izvajalca. Ta izjava je zagotovilo, da je podjetje tehnično, finančno in strokovno sposobno prevzeti projekt v obsegu, predvidenem v razpisno-dodelitvenem postopku.

Podjetja so ocenjena po znanju, finančni sposobnosti in referencah. Tem podjetjem se potem pošlje razpisna dokumentacija, vsaka država pa seveda sama odloči, katero bo izbrala. Ta razpisno-dodelitveni postopek je za program naložb v varnost  predpisal odbor Nata za infrastrukturo.

Postopek se začne s povabilom državam članicam zavezništva oziroma njihovim podjetjem za sodelovanje na razpisno-dodelitvenem postopku. Informacija o razpisu se pošlje kot obvestilo o nameri zbiranja ponudb.

Postopki  Natovih razpisov

Nato uporablja eno-, dvo- in tristopenjske razpise. Enostopenjski razpis priporoča le, če so zahteve naročnika povsem jasne, vključno s podrobnimi tehničnimi rešitvami. Primeren je za naročanje enostavnejših storitev ali blaga in za gradbena dela, ki vključujejo sorazmerno majhna tveganja.

Za naročanje obsežnejših in tehnološko zahtevnejših projektov priporoča dvo- ali tristopenjski postopek naročanja. Dvostopenjski postopek se priporoča, če naročnik potrebuje tehnično specifikacijo za naročilo. Pomeni, da se najprej naredi predhodna ponudba, ki lahko vsebuje različne možne tehnične rešitve. Ko se investitor za določeno tehnično rešitev odloči in jo prilagodi svojim potrebam, s tako modificirano rešitvijo izvede razpis. Tristopenjski razpis se priporoča, ko naročnik potrebuje tudi  koncept rešitve za določeni projekt.

Pri večstopenjskih razpisih je bistvena vzajemna komunikacija med naročnikom in potencialnimi ponudniki pred začetkom razpisno-dodelitvenega postopka.

Natovi in slovenski razpisi za obrambna naročila 

Pri Natovih razpisih naročnik obravnava samo tiste ponudbe, ki ustrezajo postavljenim minimalnim vojaškim merilom in izmed njih izbere cenovno najugodnejšo ponudbo.

V Sloveniji je uveljavljen sistem izbora, pri katerem je cena le eden od meril izbora, ne nujno prevladujoč. Druga merila, tehnična merila ali na primer ekonomska, so v našem sistemu vključena v razpise. Pri obrambnih naročilih Nata so najprej definirana minimalna vojaška merila in ponudniki jih morajo brezpogojno izpolniti, če želijo, da je njihova ponudba obravnavana v nadaljnji proceduri kot primerna. Izbrana je cenovno najugodnejša primerna ponudba. Odločitev o najprimernejšem ponudniku je na koncu odvisna samo od cene blaga ali storitve. Domača podjetja, razen tega, da so locirana relativno blizu lokacije izvajanja del, nimajo prednosti.